Arhiv novic

Spet nazaj!

torek, 08. 09. 2015 | Avtor: Mateja Ferenčak
|

Konec počitnic in življenjske poti so nas spet pripeljale v dolino pod svobodnim soncem. Kljub temu da je slovo od poletnih počitnic vedno boleče in grenko, se je lepo vrniti v Želimlje.

Sedim v avtu, obliva me občutek pričakovanja, a hkrati je prisoten strah. Čakanje,nervoza … Iz avta se končno vidita gimnazija in dijaški dom. Vdih, izdih … na obraz se mi prikrade nasmešek, ker se zavedam dejstva, da bom končno spet videl ljudi, ki jih pogrešam že cele počitnice. Sreča. Veselje.  Ko po dolgi vožnji končno prispem, je lepo zagledati nasmejane obraze, slišati smeh, čutiti ljubezen, lepo je biti … se vrniti. Lepo je čutiti pripadnost, povezanost.

Ko se zvečer uležem v posteljo, umirim misli, zaprem oči. Ne morem zaspat, ker v vsej tej evforiji pozabim na to, za kaj sem sploh prišel v Želimlje. Gimnazija. Ko se zaveš dejstva, da si dejansko sedaj v drugem letniku, te občutek utrujenosti in zaspanosti takoj zapusti. Veselje, ker ne boš več »ta mal fazanček«, vesel si, ker veš, da je nekdo pod tabo. A kmalu to veselje prekine dejstvo, da je pred tabo le še tri četrtine želimeljskega življenja. Zveš se, da je čas vedno korak pred tabo.

Prvi šolski dan. Končno vidim spet vse svoje sošolce na kupu. Smeh. Pričakovanje. Seveda si kot vsako leto tudi letos zadam cilje, da bodo letos moji zapiski bolj urejeni, spričevalo pa boljše kot lani. Poln novega elana, poln novih ambicij, čeprav se »ta prava« šola sploh še ni začela. Zvoni. Prvi stik z fazankami … in fazani. Na hodniku vidim kup prestrašenih obrazov, ki jih krasijo umetnine maturantov. Tipična zmedenost, strah v očeh, a še vedno sreča, ker so lahko del te zgodbe. S tem pa pride potrditev, da smo drugarji – da smo »ta kulski« drugarji. Strah, ki je bil prej prisoten je zbledel, tudi občutek, da te ves čas opazujejo, izgine. Počutim se bolj sproščeno, bolj odraslo. Kljub temu da sta nad mano še dva starejša letnika, je strah, zmedenost in občutek manjvrednosti premagan. Počutim se svobodno in ne obžalujem svojih dejanj, ki bi se jih prej sramoval.

Svoboda. Živim. Sem.

 

Drugošolec

o piškotkih © Dom Janeza Boska 2010

izdelava spletne strani