Arhiv novic

MILINA

ponedeljek, 18. 04. 2016 | Avtor: klarap
|

Kjer se cesta konča in glasovi zamro,

 je kotiček zamé, ko je toplo.

Tam trava prerašča slednjo zemljó,

zvonovi prepevajo pesem lepó.

 

Sonce me nežno boža in pravi:

"Le smej se veselo, srce mi pozdravi!"

Urno me lahkim oblakom predstavi,

pod smejoče drevo mi stolček pristavi.

 

Sam mir in tišina mi polnita čas

in nežna toplina mi greje obraz.

Ptice krepijo si sladek svoj glas,

včasih lepo je biti zgolj JAZ.

 

Tudi ta pesem (spod peresa Tinkare Koračin) je na literarnem natečaju Domijade dobila literarno priznanje! Čestitamo! :) 

o piškotkih © Dom Janeza Boska 2010

izdelava spletne strani