Arhiv novic

Paldies pomeni hvala!

nedelja, 08. 01. 2017 | Avtor: klarap
|

PALDIES

Tako drugače je bilo. Tako drugačen je bil svet; kot sredi oceana, kot sredi noči, ko je resničnost zamaknjena, zabrisana. Zdi se nerealno, ko se ozrem nazaj. Kot drobna pikica čara, pikica velikega doživetja.

Kar je lahko bilo, je bilo. Riga, ki sem jo iskala, Riga, ki sem jo čakala, slutila, upala, Riga, ki je prišla in minila, ko sem jo komaj dobro občutila. Tista sreča, ki sem jo čutila že pred meseci – takrat, ko sem dobila povabilo od prijateljice – in se nadaljevala v zanos, v pričakovanje, v krila, ki so mi poganjala. Sreča, ki se je tik pred odhodom sprevrgla v strah.

Ostajalo je zaupanje, popolno, neomajno. To je vendar moj čas, ki sem ga čakala; le kako bi lahko dvomila? Ostajalo je zaupanje, v katerem je gorel plamen druge resničnosti srca.

Vse je šlo narobe, bilo je tako drugače, tako boleče nepričakovano, nasprotno od vseh načrtovanj. Navidez. Vse je šlo v napačno smer. Tako se je začelo, z nelagodjem, celo rahlim obžalovanjem. Zaupanje je bilo nevredno. Znova se je obrnilo v strah.

In še preden sem se zavedela, kaj se dogaja, je bilo vse dobro. Nisem ostala sama. Tam so bili, čisto ob meni, prijatelji. Tam je bilo morje, bil je čaj, bilo je mesto, tujci, pogovori tako pozni, da so bili že zgodnji. Arena, polna ljudi, ki mahajo z lučkami, spevi, ki se dotikajo srca z nežnostjo in hkrati mogočnostjo.

Bila je novoletna noč, tista, ki je bila doživeta in objeta, tista polna smeha, plesa, preprosta, a tako pristna. Daleč od domačega kraja, pa vendar doma, med temi ljudmi, ki jih lahko imenujem "prijatelji".

Drobna pikica velikega doživetja se blešči tam zadaj. Zame ostaja prava, resnična. Zame je iskra, ki je v meni zanetila ogenj.

Tam daleč, skoraj 1800 kilometrov proč, tam lebdijo in se bleščijo moje sanje, uresničene. Pod stolpom z uro, kjer smo se srečevali. V latvijskih trolah, kjer predvajajo risanke. V protestantskem centru, kjer smo bili nastanjeni, na kavčih v kotu, kjer smo razpredali dolgo v noč in spali pozno v jutro. V areni in molitvi. Tam je svet, ki je in ga tu ni več, a ostaja resničen.

Tam je moja Rīga.

Paldies.

Jerca Polc

o piškotkih © Dom Janeza Boska 2010

izdelava spletne strani