Arhiv novic

BARBARA ŠVIGELJ: PREDSTAVITEV VS NA DBT V SEDMIH KORAKIH

nedelja, 24. 02. 2013 | Avtor: Mateja Ferenčak
|

Predstavitev vzgojnih skupin na don Boskovem turnirju.

Prvič. Ko izveš, da za sodelovanje na turnirju ni dovolj samo igra biljarda ali namiznega nogometa. Poleg tega moraš namreč k časti svoje vzgojne prispevati tudi s sodelovanjem v predstavitvi.

Drugič. Ko ti teden (ali dva) pred tem pomembnim dogodkom primanjkuje odmorov in se krajšajo učne ure. Plakat, himna in predstavitev se pač ne naredijo sami od sebe.

Tretjič. Ko na generalki ugotoviš, da bo program prekratek ali predolg. Da bo treba himno še nekajkrat zvaditi. Da kakšen prizor potrebuje izboljšave in drobne spremembe, ker ne pride do izraza tako kot bi si želeli.

Četrtič.Ko na dan D večerni odmor v domu zapolnjujejo nezaupljivi pogledi in se napetost samo še stopnjuje, dokler ne pride do živčnega oblačenja kostumov in odhoda v Majcnov dom.

Petič. Ko sediš v dvorani in čakaš na nastop svoje vzgojne. Občuduješ pogumne poteze in nanovo odkrite pristope pri nekaterih vzgojnih in si pri drugih misliš: ah, itak smo boljši od njih.

Šestič. Ko končno pride čas, da pokažete to kar znate. Na oder odneseš tisti del scene, ki ti je bil zaupan in ko je vse pripravljeno, čakaš da napovedovalec pove še nekaj uvodnih besed. Naenkrat nastane tišina in ni več poti nazaj. Čas teče in predstavitev se odvija približno tako, kot ste si jo zamislili. Skoraj vsak pride do svojih štirih sekund slave, ko pove svoje vrstice. Na koncu zapojete še himno, ki je nastala posebej za ta večer.

Sedmič. Ko žirija razglasi zmagovalce in s tem določi potek preostanka večera. Lahko se po vzgojni sliši smeh, prepevanje himne in vzkliki veselja ob zmagi. Ali pa moraš preprosto priznati, da je bil nekdo boljši. Najboljši pač ne morejo biti vsi. Se pa lahko večina odloči, da drugo leto naredijo nekaj boljšega kot letos. Za uspeh skupine je pač odgovoren vsak posameznik.

o piškotkih © Dom Janeza Boska 2010

izdelava spletne strani