Arhiv novic

Frrr frrrrr frrrrrr! - ali drugače: DOBRODOŠLI, FAZANI!

petek, 09. 09. 2011 | Avtor: Neža Verdinek
|

Ta zapis tipkam zehajoča in s skodelico kave ob sebi. Verjetno marsikomu ni jasno, zakaj vam to razlagam, če pa vas prav malo briga, kaj pijem in ob kateri uri in vse ostale podrobnosti. :)

Pa vam bom vseeno razložila, zakaj pijem kavo ob šestih popoldan...

S somaturanti, tistimi, ki bivamo v domu, smo danes proti jutru prav prisrčno zbudili fazane in jih sprejeli v domsko kraljestvo z dostojanstvenim krstom.

Z organizacijo smo začeli že mnogo prej. Že v času počitnic, 28. julija (sem preverila, kdaj je Sebastjan ustanovil skupino na slavnem FBju. ;)). In smo pisali in tipkali in se dogovarjali. In se nekaj dogovorili. Ostalo "prišparali" za kakšen sestanek v živo (ki jih na koncu koncev ni bilo malo :)).

V dobrih štirih dneh, ki smo jih imeli za organizacijo vsem znanega fazaniranja, smo organizirali 6 sestankov. In v dveh dneh, med katerima smo si vzeli dva dni pavze, izvedli fazaniranje. :)

Ko so naši dragi fazani v torek zvečer zaključili svoj spoznavni večer, so se nič hudega slutečim v Don Boskovo dvorano usuli maturanti, ki so zahtevali, da se postrojijo ob steno, da bi izvedeli vsa naša imena.

Ubogi reveži so si morali zapomniti imena vseh maturantov, kar jim seveda ni uspelo in na koncu so bili nekoliko popisani z našimi imeni. :)

In to še ni vse! Morali so trdno obljubiti, da bodo gospodične in gospode maturante vedno spustili v vrsti za kosilo. In medtem, ko se je slišal njihov odločen "DA, GOSPOD MTURANT!" je kar naenkrat prišel Klemen (vzgojitelj) in vse nagnal spat. Ker smo maturanti prekršili dogovore in za to smo si zaslužili kazen. (Kakšno že?!)

In smo šli. Spat. Vsak v svojo toplo posteljo.

Ne vem, koliko fazanov je pričakovalo nadaljevanje...

... danes, ob treh zjutraj, ko smo jih prijazno zbudili, da se odkupijo okupatorjem!

V telovadnici smo začeli s programom, ko so fazani spet obljubili pokorništvo maturantom. Pridni. V nekaj obljubah, so se naučili, da morajo kljub jutranji uri jasno in glasno privoliti v vse, kar smo zahtevali od njih.

Kasneje smo jih preizkusili v hitrosti pobiranja koruze (kar se spodobi za vsakega fazana, da naredi kar se da hitro in učinkovito!), zatem pa so tudi pokazali, da se dobro znajdejo tudi v pometanju. :)

Ugotovili smo, da bodo do maturantskega plesa prav gotovo morali zvaditi polko, v karaokah pa jih bomo še kdaj preizkusili, in sicer takrat, ko bodo upeti in jih bodo njihove glasilke ubogale. :)

Za skorajšnji konec so odtekli še nekaj krogov po telovadnici in z nami zaplesali "Tunči tu tunči".

Sledil je le še čisto prav krst na šahovnici, kjer so bili poškropljeni z dobro želimeljsko vodo.

Verjetno so si mislili: "O, zdaj pa tuš, pa nazaj spat!", a ura se je hitro pomaknila proti sedmi, ko so se morali odpraviti v šolo...

Ne vem, kakšne so bile njihove reakcije in kako so se počutili, saj smo mi pospravili svoj del in odšli nazaj v svoje ohlajene postelje. V šoli smo se pa tudi srečevali z napol priprtimi očmi in vsak še z eno nogo v postelji.

 

Upamo, da jim bo krst ostal v spominu. Kakšen pridevnik nosi s seboj ta spomin, naj vsak določi sam.

A, dragi fazani, zapomnite si, da boste morali čez 3 leta vi pripraviti krst svojim fazanom. In ne recite: "Ah, saj to je še daleč...", ker se 3 leta obrnejo kot list v knjigi... :)

 

In naj vam bo lepo v Dolinci! ;)

 

P. S.: Fotke sledijo!

o piškotkih © Dom Janeza Boska 2010

izdelava spletne strani