Arhiv novic

Slovo maturantov

sreda, 27. 05. 2015 | Avtor: Mateja Ferenčak
|

Pridejo časi, ko tudi legende zapuščajo k srcu priraščene ustanove, kraje zorenja, poletevanja - odraščanja. Vezi, ki se spletejo med njihovim bivanjem, jih vežejo in držijo v neprecenljivem klobčiču prijateljstva. Ko niti postajajo bolj Ljubljanske barve, se legende poslavljajo, brez dvoma v stilu. Kot se za želimeljske junake spodobi, so se najprej poslovili od cerkve in od ustanove, ki jim je 4 leta nudila dom in zatočišče, seveda v ubranem spremstvu skrbnih staršev. Večerji, ki jim bo zaradi obilnosti in kulturne spremljave gotovo ostala v spominu, je sledilo poglobljeno pripravljanje na nočno slovo; stiskanje rok in velike besede o odhajanju in spominih.

Legende so pač take, da so svojim naslednikom pustile spomin tudi na hodniku, spomin na skupaj prehojeno 4 letno pot.

Po napornem dnevu in torej še napornejši noči, polni težkih misli ob slovesu in želja po ponovnem snidenju, so legende zaspale v svojih posteljah z grenkim nasmehom na obrazu in s krutim vedenjem, da je za nekatere to zadnja noč v Želimeljski dolini.

Razstavo njihovih postaj si lahko ogledate na hodniku med don Boskovim portretom in učilnico za fiziko.

Anamarija Rupnik

Foto: Jan, Tjaša, Nežka

o piškotkih © Dom Janeza Boska 2010

izdelava spletne strani