1. postaja – »Svet obsodi mlade na smrt«

petek, 03. april 2020

Dragi mladi prijatelji, naslov prve postaje križevega pota je provokativen in za marsikoga nesmiseln. Hitro bi namreč kdo izmed vas lahko rekel: »Pa saj nam vedno govorijo, da svet stoji na mladih.« Ali pa citiral kakšnega izmed starih staršev: »Samo enkrat si mlad … to moraš izkoristiti!« Vendar dobre želje in vzpodbudne parole, hitro postanejo mrtve črke na papirju, če mladi teh besed ne čutimo v realnem življenju. Kako nas mlade svet obsoja na smrt?

Učitelji stopajo v razred. Pa učence sploh pogledajo v obraz? Jih kličejo po imenu? Ali samo s priimkom, kadar jih morajo izprašati? Mnogi učitelji danes vlagajo prošnjo za predčasno upokojitev, ker ne zdržijo več pri pouku. In kako je v naših družinah? Mogoče bi podobno predčasno upokojitev zahtevali tudi nekateri starši, vendar je to težje izvedljivo. Ali učitelji in starši vedo, da je generacija mladih, s katero imajo danes opravka, emotivno strašansko krhka zavoljo vseh družbenih, gospodarskih in tehnoloških sprememb? Mladi hrepenimo po tem, da bi nas nekdo, ki je starejši sprejel … da bi postal naš vzgojitelj … da bi nam prisluhnil, nam svetoval in nam ob pravem času znal postaviti meje. Raziskave potrjujejo, da mladi najbolj cenimo zahtevne, stroge in poštene učitelje. Ker mladi pogosto nimamo nikogar, ki bi z nami resno računal si rečemo: »Če svet ne deluje, se bom zapil in zadel.« Takšna je torej naša sodba.

Dragi mladi prijatelji, molimo za vse naše vzornike, starše, stare starše in vse, ki so aktivno udeleženi v proces naše vzgoje. Gospod daj jim posluh, da nam bodo znali v ključnih trenutkih postaviti omejitve, ki jih bomo razumeli. Mi mladi pa bodimo kot lisica iz Malega princa, ki prizna: »Moje življenje je pusto. Jaz lovim kokoši, ljudje lovijo mene. Vse kokoši so si podobne, vsi ljudje so si podobni. Dolgčas mi je že. Če pa me udomačiš, mi bo v življenje posvetilo sonce.«

Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil!