14. postaja – »Mladi se sami položimo v grob…ali pač ne?«

sobota, 11. april 2020

Zadnja postaja križevega pota je grob. Jama kamor zakopljemo človeka, ki je preminil. In prav ta zadnja postaja je najbolj pomembna in ključna za razumevanje vseh predhodnih trinajstih postaj, ki smo jih že prehodili. Namreč, ko človek leži na smrtni postelji in se mu odštevajo še zadnji meseci, nato dnevi, kmalu ure, naposled minute in … PANIKA. Čemu panika in nelagodje? Kaj smo takšnega pustili na tem svetu, da se ga z vsemi štiri oklepamo?

Pred leti so med verujočimi naredili raziskavo in spraševali ali verujejo v posmrtno življenje pri Bogu. Le petina vprašanih je odgovorila, da veruje. Če ne verujemo v posmrtno življenje v Kristusu, potem se nima smisla truditi in mučiti skozi trinajst postaj križevega pota, saj pri vsaki samo izgubljamo zemeljske užitke, denar, ugodje … če živimo in vse upe polagamo v ta svet in zemeljsko življenje, potem zares ni smiselno karkoli si jemati. Potem nam cerkev, molitve in prepevanje pomenijo samo to, da nam nedeljsko dopoldne pri maši hitreje mine, molitev je stvar navade, družba v cerkvi družba, ki je bila od vseh najbolj primerna in meni pisana na kožo. Življenje, ki smo ga zgolj in samo preživeli, ker smo ga morali … nič več. Človek, ki veruje v posmrtno življenje bo izžareval srečo in veselje, ker ni v skrbeh kdaj bo umrl … večno bo živel pri Bogu.

Dragi mladi prijatelji, sedaj sledijo ključna vprašanja za razumevanje križevega pota vsakega izmed nas. Veruješ, da je Jezus vstal? Veruješ, da je Božji sin ter njegove besede niso zgolj leporečenje? Veruješ, da ti Bog nikoli ne obrne hrbta? In nenazadnje … Veruješ, da Bog je, da obstaja? Si odgovoril da veruješ? Potem se vedno znova vrni na svoj križev pot in ga osmišljaj, kajti to je tvoj boj, ki ti prinaša večno življenje … Večno življenje je, ni panike!