Drobna malenkost za lepši dan?

petek, 24. maj 2019

Nismo edina vzgojna skupina, v kateri so v adventnem času po hodnikih visele nogavičke. Njihov namen ni ustrezati ameriški ideji Božička, ki bi vanje natlačil gore daril. No … Čeprav po eni strani tudi je tako. Samo da smo božički kar mi vsi, “gore daril” pa so prijazna sporočilca, listki s vzpodbudnimi mislimi, šaljiva pisemca, včasih kakšen bonbon ali čokolada … Kot lastnica ene izmed nogavičk lahko priznam: v adventnem času sem se navadila vsakič, ko grem mimo svojega štumfa, potipati, če se v njem kaj skriva. Kar tako, skoraj nezavedno. Ko grem mimo njega, spotoma sežem k njemu in preverim. In kdo bi si mislil, da mi celo čisto navaden listek iz tiste želimeljske kocke belih kvadratnih papirjev, na katerega je nekdo prijazno načečkal nekaj prisrčnega, polepša dan? Res mi ga! Ko iz nogavičke potegnem sporočilce, vem, da se je nekdo spomnil prav name. Nekdo se je potrudil in si vzel čas (čeprav le nekaj sekund) in pomislil name in na to, kaj bi mi rad sporočil. In že sama ideja, da je nekdo razmišljal o meni, mi pogreje srce. Ker pomeni, da sem nekomu pomembna! In ne glede na to, kako se skrivam pred tem, je res: rada sem nekomu pomembna. Rada imam, da kdo sem ter tja pomisli name. In čeprav na listku piše le “Ej, imej lep dan!” in čeprav je priprava tega listka nekomu vzela le nekaj trenutkov, imam potem prav zares lepši dan.

Noro, s kako majhnimi dejanji lahko lepšamo ta svet, ane?

Lastnica nogavičke 🙂