Ali veš, da je od trenutka nastajanja tega zapisa do konca šolskega leta le še šest tednov? En, dva, tri, pa bo konec. Zadnji čas torej, da se pred zadnjim vzponom na letošnji etapi spomnimo, kaj vse se je dogodilo v preteklem obdobju.
Potekal je DBT (Don Boskov turnir). Čestitke vsem sodelujočim v turnirjih v malih disciplinah. Kako lepo se je vsako leto znova spomniti, kako napete so lahko tekme v namiznem nogometu, biljardu, pikadu, metu trojk idr. Vrhunec DBT-ja je seveda tudi letos predstavljal večer predstavitev vzgojnih skupin. Bravo vsem za izvirne, zanimive in z-bolj-ali-manj-primernimi-in-inteligentno-zapakiranimi-šalami-prežete nastope. Nekaj lahko rečemo: domišljije nam ne manjka. Hoje po robu prav tako.
Bili smo na Domijadi v Mariboru. Hvala vsem dijakom, ki ste zastopali dom! Domov smo prinesli precej medalj, veliko izkušenj, mnogo spominov in … tajno število prvih mest. 😉
Nedolgo nazaj se nam je strgalo. Pardon, strune so se nam strgale. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bila letošnja Strgana struna poslastica za glasbene (in ostale) sladokusce. Želimeljski glasbeniki so naravnost navdušili. Čestitke nastopajočim, predvsem pa zmagovalcem v različnih kategorijah!
Zgodilo se je še mnogo drugega, kar presega to krajše poročilo in ostaja v naših spominih. Včasih je to še bolj dragoceno, kot da vsako stvar arhiviramo na analogni ali digitalni papir.
Sicer pa: Zemlja se vrti naprej in mi z njo. Kot običajno se radujemo našega vsakdana, upamo in sanjamo, hkrati pa se srečujemo s preizkušnjami in se sprašujemo o naših nadaljnjih korakih. Normalno življenje pač. Naj nam bo za spopadanje z njim ob koncu velikonočnega časa v opomin naslednja resnica: da je lahko prišlo do Velike noči, se je moral zgoditi Veliki petek.
Z Bogom!
